PODRUŽNIČNA CERKEV SV. LUCIJE V MIŠJEM DOLU

Povezava do lokacije v Google Zemljevidih.

Omembe kraja in cerkve segajo v 14. stoletje. Sedanja cerkev zaradi ravno zaključenega prezbiterija in zvonika, ki stoji na severozahodnem vogalu cerkve, kaže na barok (17. stoletje). Zvonik zaradi dveh majhnih romanskih vrat na južni strani daje slutiti, da je starejši od ladje in prezbiterija, vendar so na njemu opazne tudi značilnosti baroka. Ta cerkev je bila romarska in temu primerno prostorna. V širini zvonika je ladji na zahodni strani dodan zunanji hodnik, ki ga omejuje zahodna ladijska stena in zaključna arkadna stena, kar je prav tako v duhu baroka. Skozi levo arkado pelje pot v cerkev in zvonik, na desni strani pa stoji kamnit oltar, na katerem je do leta 1963 stal majhen lesen oltar sv. Lucije. Tu so duhovniki najbrž opravljali maše ob lepem vremenu zaradi prevelike množice romarjev, ki ne bi mogla v cerkev. Oltarji v notranjosti cerkve, prižnica in orgle so verjetno vsaj v večini nastali med sredino 17. stoletja in začetkom 18. stoletja. Orgle v tej cerkvi so ene redkih omaričnih orgel v Sloveniji. Verjetno so orgle pomanjšali in zaprli v lesen okvir predvsem zaradi praktičnosti, saj se jih je tako dalo lažje prenašati. Možno je, da so te orgle prinesli v Mišji dol od drugod že kot staro glasbilo. Poleg romarskega značaja cerkve v Mišjem dolu je na podobo te cerkve vplivalo dejstvo, da so v to cerkev vlagali stiški donatorji, kar se kaže tudi v razkošnosti glavnega oltarja. (sestavil Tadej Čopar)