Povezava do lokacije v Google Zemljevidih.
Župnijska cerkev Marijinega rojstva na Primskovem je v poznem srednjem veku že stala, saj je prezbiterij gotski in izhaja iz 14. stoletja, ladja pa je verjetno še starejša. Na to kaže zunaj, v južni steni cerkve nakazano polkrožno romansko okno (iz časa okrog leta 1200), ki naj bi bilo kasneje zazidano ter povrh poslikano s freskami. Zvonik je bil verjetno cerkvi prizidan kasneje, saj se ne drži srednjeveških pravil postavitve, po katerih bi moral stati na zahodni strani ladje, v resnici pa je na južni strani prizidan cerkvi. Pod stopnicami v zvonik je odprta kapela z zašiljenim lokom, ki posnema gotiko. To je bilo grajeno kasneje kot cerkev in kasneje kot baza zvonika. Obstaja možnost, da je za časa Turkov zvonik služil kot razgledni stolp, saj stoji na eni najvišjih točk tega hriba ter je v spodnjem delu kvadraten z ozkimi odprtinami, ki bi lahko služile kot strelne line. Nad tem štirioglatim zidanim delom bi lahko imel še kakšno leseno nadgradnjo, da bi se videlo še dlje. V drugem nadstropju je zvonik 8-oglat (ta del je bil prizidan kasneje, v 19. stoletju, in je v osnovi baročen). V baroku (sredi 18. stoletja) je bil obokan strop ladje. Notranja podoba cerkve se je skozi zgodovino večkrat spremenila, nekajkrat tudi v 20. stoletju. Leta 1928 so starejši baročni glavni oltar zamenjali za kamnitega neogotskega. V letu 1932 so bile blagoslovljene orgle, cerkev pa je takrat dobila tudi nove klopi. Leta 1990 sta bila obnovljena baročna stranska oltarja iz konca 18. stoletja. Cerkev Marijinega rojstva na Primskovem se je skozi zgodovino uveljavila kot božja pot. (sestavil Tadej Čopar)