Cerkev sv. Martina v Šmartnem se v znanih virih skupaj z vikarjem Gebhardom prvič pojavi leta 1345. Takrat je bila šmarska cerkev podružnica župnije Šentvid pri Stični. Kdaj točno je šmarska cerkev postala župnijska, ni povsem jasno. Valvasor navaja kot prvega župnika Tomaža Steklino leta 1550, iz nekaterih drugih virov pa bi se dalo sklepati, da je Šmartno imel status župnije že konec 14. stoletja ali v 15. stoletju. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, ki je izšla leta 1689, omenja, da ima šmarska župnija dvanajst podružnic: cerkev sv. Nikolaja v Litiji, cerkev sv. Jurija pri Pogoniku, cerkev sv. Benedikta v Kresnicah, cerkev sv. Katarine na Bregu, cerkev sv. Marije Magdalene v Gradišču, cerkev sv. Ane v Jablanici, cerkev sv. Mohorja in Fortunata na Libergi, cerkev sv. Marije v Javorju, cerkev sv. Jurija na Felič vrhu, cerkev sv. Petra apostola v Vintarjevcu, cerkev sv. Križa v Brezju in cerkev sv. Antona Padovanskega v Štangi. Obseg šmarske župnije se je v prihodnjih stoletjih večkrat spremenil. Poleg teritorialnih sprememb so se dogajale spremembe tudi na cerkvah, ki so doživljale številne predelave ali celo rušenje in postavitve novih (npr. cerkev v Šmartnem), v primeru podružnice Felič vrh pa je prišlo tudi do spremembe patrocinija. V Valvasorjevem času je bila cerkev na Felič vrhu posvečena še sv. Juriju, danes pa sv. Roku (kdaj je prišlo do menjave patrocinija, ni znano).
Podružnice Kresnice, Javorje in Štanga so že v 18. stoletju dobile poseben status (v tridesetih letih 18. stoletja so Kresnice postale vikariat, Javorje je postal vikariat leta 1787, Štanga pa lokalija leta 1788). Pri vikariatu in lokaliji gre v obeh primerih za avtonomno enoto v okviru župnije, v kateri je deloval stalen duhovnik, le da je imela lokalija nekoliko nižji status kot vikariat. Samostojne župnije so postale v drugi polovici 19. stoletja: Kresnice leta 1866, Štanga in Javorje pa obe leta 1876. Naslednjih šestdeset let (do leta 1936) je imela šmarska župnija osem podružnic. V tem času sta potekali tudi rušenje stare in gradnja nove šmarske cerkve, ki je bila posvečena leta 1901. O tej teritorialni ureditvi še danes priča freska nad desnim stranskim oltarjem iz leta 1913, ki upodablja patrone šmarskih podružničnih cerkva, med njimi tudi patrone podružnic Litija, Breg in Podšentjur.
Razmeroma pozna ustanovitev samostojne župnije Litija je bila med drugim posledica bližine starodavnega župnijskega središča v Šmartnem. Sredi 19. stoletja se je s prihodom železnice in izgradnjo mostu čez Savo začel nagel razvoj Litije, šmarska župnija pa je posledično postala zelo zahtevna za vodenje. Litijska cerkev je leta 1931 postala duhovnija. Samostojna župnija Litija je bila razglašena 1. maja 1936. Z ustanovitvijo nove župnije so se od šmarske župnije odcepile tri podružnice: Litija, Breg in Podšentjur. Litija je postala župnijska cerkev, Breg in Podšentjur pa njeni podružnici. Litijski župniji so poleg ozemelj, ki so pred tem pripadali župniji Šmartno, pripadla tudi nekatera ozemlja, ki so pred tem pripadala župnijama Sava in Vače. Med leti 1936 in 2020 je imela šmarska župnija pet podružnic: Liberga, Jablanica, Gradišče, Vintarjevec in Brezje. Do nove ozemeljske spremembe je prišlo 1. januarja 2020, ko se je šmarski župniji ponovno priključila župnija Javorje, s čimer se je s pridobitvijo dveh novih cerkvá (Javorje, Felič vrh) število šmarskih podružnic povečalo na sedem. (sestavil Tadej Čopar)